Neva Lukan Medvešek

UVOD

Razglabljanje v sledečem besedilu ni celovit pogled zavesti, ki je pogoj inteligence, ampak raziskovanje vidika zavesti, ki ga UI nima in ga tudi ne bo mogla doseči. Nujnost zavesti bo izhajala iz predpostavke, ki jo poznamo kot argument kitajske sobe, namreč da inteligenca zahteva semantiko, ki je algoritem ne more doseči, ne glede na to, kako inteligentno deluje.

Prispevek obstaja tudi v angleščini.

RAZPRAVA

Kako se semantika nanaša na zavest?

Semantika (pomen besede) zahteva védenje ločeno od sintakse (razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika); problem je v tem, da kar v UI imenujemo semantika, je le zamaskirana sintaksa. Trdim, da se semantika v smislu definicije ne bi kvalificirala kot semantika. UI namreč ne razume semantike besed, saj se za oblikovanje odgovora zanaša na posamezne vrednosti besed in primerov v definicij, kar je le še več sintakse. Menim, da je subjektivni vidik izkušnje to, zaradi česar ljudje lahko razumemo semantiko besed, česar UI ne zmore. Subjektivni vidik izkušnje je prikazan v »argumenta znanja« Franka Jaksona (1972). Marija je bila vse svoje življenje omejena na bivanje v črno-beli sobi, izobrazbo je pridobila iz črno-belih knjig in predavanj na črno-beli televiziji. Na ta način se je naučila vse, kar je mogoče vedeti o fizični naravi sveta. Poznala je vsa fizična dejstva o nas in našem svetu na fizikalni, kemijski in nevropsihološki ravni in vse, kar je to povzročilo in kako se je povezovalo. Ko Marijo izpustijo iz sobe, prvič v življenju vidi narciso v pravi svetlobi in spozna, kako je videti rumeno. Nekaj, česar pred tem baje ni vedela kljub svojemu poznavanju vseh fizičnih dejstev (Jackson 1986, str. 567).

Jackson tako izpelje svoj argument:
(1) Marija (preden jo izpustijo) ve vse, kar je možno vedeti o drugi ljudeh.
(2) Marija (preden jo izpustijo) ne ve vsega, kar je možno vedeti o drugi ljudeh (saj se je naučila nekaj novega, ko so jo izpustili); zatorej.
(3) Obstajajo dejstva o drugih (in o njej), ki niso fizična.
(1986, str. 568)
Dilema izkušnje se navezuje na ontološki (ontologija je filozofska disciplina, ki obravnava osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti stvarnosti) status kvalitativne značilnosti – občutek izkušnje. Ta izhaja iz fizičnih dejavnikov – povzročiteljev, a je sam nefizičen in pasiven.

POJMOVANJE ZNOTRAJ PODROČJA

Pojmovanje znotraj področji filozofov in izvajalcev umetne inteligence ne zanima subjektivni vidik izkušnje, ampak samo njen kognitivni vidik (angl. propositional states) in racionalno razmišljanje s pomočjo strojnega učenja.

»McCarthy (1999) na primer trdi, da je možno narediti robote zavestne. Vendar se izkaže, da je imel McCarthy v mislih robote z zavestnimi mislimi (angl. propositional attitudes), ne pa z izkušnjami. Izgleda je avtor del tiste skupine ljudi, ki zavestno izkušnjo oznanjajo kot skrivnost. Posledično postavlja pod vprašaj ne samo možnost, da bi bili roboti sposobni zavestne izkušnje, ampak tudi samo zaželenost proizvodnje robotov, ki bi bili tega zmožni, tudi v primeru, če bi bilo to mogoče. Zdi se mu, da bi roboti s popolnoma zavestnimi mislimi funkcionirali popolnoma zadovoljivo brez subjektivnih izkušenj.«

ZAKLJUČEK

Umetna inteligenca v nekaterih izmed mnogih pojmovanj zavesti blesti, drugih pojmovanj pa sploh ne more doseči. Splošno pojmovanje zavestne UI temelji na navideznem samo-zavedanju, testnih dosežkih in njeni naraščajoči prisotnosti v našem vsakodnevnem življenju. Vendar ji kljub vedenju, ki lahko spominja na človeško, in trditvam izvajalcev, še vedno manjka prava semantika, subjektivni vidik izkušnje, to je nekaj, kar se ne izraža preko fizičnih znakov in dejavnikov in zato trenutno ne more biti implementirana v Umetno Inteligenco. Zato UI ni inteligentna in tudi ne more biti.

VIRI

HANSEN, Mette Kristine. 2019. Internet Encyclopedia of Philosophy [online]. [no date], [no number], [citirano 25. marca 2024, 20:37]. https://iep.utm.edu/cognitive-phenomenology/

VAN GULICK, Robert. 2022 (zimska različica).” The Stanford Encyclopedia of Philosophy [online]. [oktober 7 2022], [no number], [citirano 25. marca 2024, 20:44]. https://plato.stanford.edu/archives/win2022/entries/consciousness/

BRINGSJORD, SELMER in GOVINDARAJULU Naveen Sundar. 2022 (jesenska različica). The Stanford Encyclopedia of Philosophy [online]. [julij 7 2022], [no number], [citirano 25. marca 2024, 20:49]. https://plato.stanford.edu/archives/fall2022/entries/artificial-intelligence/

AYDEDE Murat & GUTELDERE Guven. 2010. Journal of Experimental & Theoretical Artificial Intelligence [online]. [november 9 2010], st. 3, [citirano 25. marca 2024, 21:02]. https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/09528130050111437

SLIKOVNI VIRI

Slika 1: CrisNYCa.1 .17. april 2018, wikimedia, Mislec (The Thinker) in the garden of Musée Rodin, Paris. [citirano 26.03.2024, 18:48], dostopno na https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a5/Mus%C3%A9e_Rodin_1.jpg

Slika 2: Todd E Feinberg. 2018, [citirano 26.03.2024, 19:38], https://www.frontiersin.org/files/Articles/537022/fpsyg-11-01041-HTML/image_m/fpsyg-11-01041-g006.jpg

Slika 3: Russell and Norvig (1995, 2002, 2009) Štirje možni cilji umetne inteligence po mnenju
družbe AIMA. [citirano 1.04.2024, 21:18], Umetna inteligenca (Stanfordska enciklopedija
filozofije/izdaja jeseni 2022). https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/09528130050111437